Lijiang - dve plati enega mesta - I.

Pred kakimi osmimi stoletji so tam nekje pod hribi Junana začeli zidati kamnite hiše, kopati kanale in graditi mostove, potem pa je vse skupaj utonilo v pozabo vse tja do leta 1990, ko so se tla okrog Lijianga močno stresla in so Kitajci počasi spoznali kakšne lepe arhitekturne in kulturne dobrine bi kmalu povsem izgubili. Horuk, so zavihali rokave in staro mestece popolnoma obnovili. Tako dobro in učinkovito, da je sedem let kasneje pristalo na UNESCOvem seznamu zaščitene kulturne dediščine. Glas je segel celo do kranjskih vasi in spoznal sem ga tudi jaz, ves navdušen nad romantičnimi fotkami sivih, zavitih kamnitih streh in odsevov rdečih lampionov v vodnih kanalih.
Vamos, let's go, andiamo, 我们走吧... in sem ga končno prišel pogledat. Začetek je bil sila obetaven: svež in suh zrak (nadmorska višina je primerljiva z našo Kredarico), labirint ozkih, s kamni tlakovanih, uličic polnih rokodelskih delavnic in seveda - kamnite strehe, mali obokani mostovi in vodni kanali z odsevi rdečih lampionov ;)

















Ni komentarjev: