Yangon včeraj in danes - same same

Zadnje tedne pred odhodom sem skoraj vsakodnevno spremljal dogajanje v Burmi in se čudil kako polna so prenočišča v Yangonu, kako v Mandalayu sploh ni mogoče dobiti sobe... Za dober občutek sem rezerviral sobo v prestolnici in še na naslednji destinaciji ob jezeru Inle in tako povsem pomirjen vstopil v en kvazi hotel ob Sule pagodi.
"Hello, Good evening. I'm Marko from Slovenia and I have a rese....." Naslednji stavki so bili pa v sočni balkanščini :( Povsem enostavno so skenslali mojo rezervacijo in kasneje sem videl, da sploh nisem bil osamljen primer.
Teoretično je v Burmo sedaj sicer mogoče priti tudi s Kitajske in nekje na jugu s Tajske, a v praksi so vsi prihodi in odhodi preko Yangona in glede na trenutno (prav neverjetno) popularnost dežele se skromne prenočitvene kapacite hitro polnijo, posledično pa cene letijo v nebo in "hotelirji" raje skenslajo rezervacijo za 20$ in sobo prodajo za t.i. walk in za 30, 40$ in več.
Jezen in prešvican (ja, napovedi o 60 stopinjah temperaturne razlike so se začele uresničevati) sem se zapodil v sosednje mračne ulice (javne razsvetljave v Burmi praktično ni) in na vseh vratih naletel na enak odgovor: "Full". Nadaljevanje še s taksijem in v enem malo boljšem (vse je relativno) hotelčku se mi nasmehne sreča v nesreči. Imajo eno sobo (ali pa so jo pravkar nekomu skenslali) in ni da ni: kopalnica, AC, celo TV in neverjetno - WiFi. Cena pa 60$. Hmmm, v mojem magičnem zvezku imam napisano, da je bila net cena pred tremi tedni 35$, walk in prejšnji teden pa 40$. Ja, očitno sem pravkar dobil skenslano sobo. 1:1. Tako drago nisem spal niti v Singapurju, Kuala Lumpurju, Riu, Istanbulu, Buenos Airesu.... Se v poznih nočnih urah lahko kaj zmišljujem?
Tuširanje je prijalo, ohlajena soba tudi, v miru sem se javil domov, na hodniku je bil hladilnik z vodo...
Zjutraj takoj na dolg sprehod in po kakšnih treh urah sem našel le še eno prosto sobo, ki je bila dobrih 10$ cenejša, a neprimerljiva po udobju in predvsem čistoči. Naj crkne škrtost in sem obdržal najdražjo sobo.
Kak mesec pred mojim prihodom so v Burmi odprli prve uradne menjalnice (prej si lahko denar menjal le "na črno"), a vseeno je treba imeti kar nekaj sreče, da najdeš kakšno in da je odprta. Meni je uspelo v tretjem poskusu (prezgodaj, kosilo...). Najbolj zaželeni so dolarji (večino stvari sicer itak plačuješ kar z dolarji), a ne karšnikoli. Serijske številke, ki se začnejo z AB in CB odpadejo, prav tako vsi bankovci z majhnimi glavami (malce starejše serije). Bankovca, ki je kakorkoli poškodovan (npr. milimetrska zareza) ali popisan (milimetrska črtica) vam ne bo nihče vzel, še prepognjenega se izogibajo. Resno!
No, do popoldneva mi je uspelo zamenjati denar in kupiti letalske karte za tri notranje lete. Hmm, očitno je res ogromno turistov, saj sem le s težavo dobil tiste tri karte - ob dejstvu, da je letalski promet zelo razvit in ATRi petih zasebnih in ene državne družbe nenehno hrumijo med večjimi (no, tudi manjšimi) mesti.
Je bil pa nakup letalskih kart enak, kot pri mojem prvem (pred dobrimi dvanajstimi) in drugem (pred šestimi leti) obisku. Nobene internetne povezave. Klicanje na posamezne letalske družbe in spraševanje o prostih terminih, sedežih. Da bi bile vsaj telefonske linije OK. Dobri dve uri za tri karte :(
Popoldan mi je ostal za ugotovitev, da kakšnih bistvenih sprememb v zadnjih letih ni bilo.

Še najbolj sem pogrešal (bolje - najprej sem opazil, da jih ni več) značilne mestne avtobuse.

Ki jih je nadomestila "nova" flota ;)


Gneča je ostala enaka.

Knjige....

...in drugo mešano blago še vedno dobiš na pločniku.

Hrano tudi.

Burma - ponovno

“On the road to Mandalay, where the flyin’-fishes play, an’ the dawn comes up like thunder outer China ‘crost the Bay…"
Romantični časi v katerih je živel Kipling so že davno minili in  nisem si delal nikakršnih utvar, da bi bilo vsaj tako, kot pred šestimi leti, a sem se vseeno odločil za svoj tretji obisk Burme.
Kar malo s strahom sem odšel na pot, saj sem realno pričakoval skoraj 60 stopinj C temperaturne razlike. Benetke so bile zavite v led, doma zjutraj skoraj -20, v Baganu menda +40.

 Na srečo (no, na mojo izbiro letalske karte) je bil vsaj postanek v Dubaiju relativno kratek. Še vedno moje najbolj NEpriljubljeno letališče.

Moj prvi polet (do Bangkoka) z dvonadstropnikom. Res je ogromen, udobje pa primerljivo ostalim letalom Emiratove flote - seveda in žal so moje izkušnje le z ekonomskega razreda. Ja, na srečo se krilo, kljub razpokam, ni odlomilo. 
V novejših letalih imajo Emirati sedaj večbarvno ambientalno svetlobo, ki naj bi pomagala premagovati jet lag. Na vstopu me je pričakala čudna rdečkasta svetloba, kot iz znamenite četrti v Amsterdamu :)

V Bangkoku se počutim že zelo domače in tako me niti dolge vrste pred počasnimi tajskimi cariniki niso spravile v slabo voljo.

Fotke so pa žal zelo slabe - Pentaxov kompakt je za en "#%$&