Dve prestolnici

Šuši (če boste googlali napišite Shusha/Šuša/Şuşa, kar je azerbajdžansko ime za isto mesto) je bil nekoč, daleč nazaj, središče pokrajine na kateri se sedaj nahaja Gorski Karabah, podobno vlogo pa je imel tudi v času Sovjetske zveze.


Najbolj, žalostno, pa je znan po Šuša pogromu - masakru, ki so ga l. 1920 uprizorili Azeri. V marcu 1920 so v treh dneh pobili, posilili, požgali in porušili praktično vse kar je bilo armenskega - številke o žrtvah se zelooo razlikujejo glede na vire, a verjetno bo najbližje resnici trditev, da jih je bilo okrog 20.000. V letu 1916 je bilo v Šušiju več kot 23.000 Armencev, leta 1926 pa manj kot 100.
Z vdorom boljševikov, ki so mu sledila turbulenta leta se je tudi število azerskih prebivalcev stalno manjšalo, nekaj razcveta, tudi turističnega, je mesto doživljalo v času SZ, a je vse skupaj obstalo na manj kot četrtini tistega kar je bilo pred pokolom.
V začetku novodobne vojne za Gorski Karabah je bilo mesto pomembno azersko vojaško oporišče in izhodišče za napade na bližnji Stepanakert - do l. 1992, ko so ga zavzeli Armenci in pregnali vse Azere. V naslednjih desetih letih jim je uspelo porušiti in izropati kar 80% mesta - med drugim tudi realko na zgornjih fotkah.

Katedrala Sv. odrešenika (Ghazanchetsot), ki je bila zgrajena konec 19. stoletja je bila tudi tarča azerskega krvavega pohoda, prizanesli so ji le toliko, da so jo potem uporabljali za skladiščenje orožja. Izropano (zvon so našli v ukrajinskem Donetsku) so še v času naslednje vojne vsaj trikrat  poskušali požgati s pomočjo avtomobilskih gum - po zavzetju so Armenci "dobili v roke" le še kamniti skelet. Z veliko pomočjo armenske diaspore so katedrala obnovili in sedaj velja za simbol Šušija.


Menda se sedaj trudijo, da bi mesto obnovili in oživili, a je še daleč, zelo daleč od nekdanje slave.

Na poti proti Stepanakertu.


Stoletja je na tem mestu stala armenska vasica Vararakn (hitri potok), ki so jo sredi 19. stol. Azeri preimenovali v Khankendi (kanova vas - Xankəndi - to ime je (še) danes (spet) v mednarodni veljavi), l. 1923 pa poimenovali po boljševističnemu revolucionarju Stepanu Šaumjanu v Stepanakert.
Po propadanju Šušija je vodilno vlogo v regiji prevzel prav Stepanakert in hitro postal pravo mesto (prebivalstvo se je do l. 1970 podeseterilo).
Ko so Azeri razglasili neodvisnost (1991) so mesto spet preimenovali nazaj in ga že čez par mesecev začeli napadati in bombardirati - to je trajalo vse do (ponovnega) padca Šuše.
Zaradi relativno kratke (kot mesto) in burne zgodovine kraj ni ravno arhitekturni biser, je pa glavno mesto, upravno in izobraževalno središče z novim stadionom in nedelujočim letališčem.
Mimogrede: nogometna ekipa nepriznanega Gorskega Karabaha je svojo prvo tekmo odigrala z ekipo nepriznane Abhazije ;)

Ni komentarjev: